Več pravic žrtvam družinskega nasilja
Državni zbor RS je konec oktobra 2023 potrdil novelo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki žrtvam nasilja v družini prinaša več pravic, s čimer se uresničuje predlog Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami 2023-2028. Predlog Resolucije pravico do osebne varnosti in dostojnega življenja brez nasilja obravnava kot eno izmed temeljnih človekovih pravic, zato je naloga države, da nasilje, ki je del družinske politike in politike enakosti spolov, preventivno preprečuje in ustavlja, žrtvam nasilja pa zagotavlja ustrezno obravnavo, varstvo, pomoč in zaščito.
Novela ZDR-1 žrtvam nasilja omogoča do pet delovnih dni plačane odsotnosti z dela, na podlagi dokazil, ki jih bo žrtev morala predložiti svojemu delodajalcu (ocena o ogroženosti zaradi nasilja, prijava nasilja policiji, dokazila, ki kažejo na urejanje zadev na centru za socialno delo in podobno). Novela omogoča delavcu, žrtvi nasilja v družini, da lahko, v obdobju urejanja zaščite in drugih postopkov, vezanih na odpravljanje posledic nasilja v družini, delodajalcu predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas.
Spremembe in dopolnitve ZDR-1 se poleg navedenega, nanašajo tudi na:
– večjo zaščito pred povračilnimi ukrepi delodajalcev tistih oseb, ki opravljajo sindikalno delo,
– pravico do odklopa (prepoved poseganja v prosti čas delavca);
– oskrbovani dopust za bolnega družinskega člana iz istega gospodinjstva (pogoj: dokazila);
– večji odstotek plače pri čakanju na delo agencijskim delavcem;
– subsidiarno odgovornost naročnika za neplačilo plače delavcu s strani delodajalca podizvajalca za dejavnost gradbeništva;
– zagotovitev možnosti delavcu, ki neguje otroka do osmega leta starosti, da predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za določen čas;
– obveznost delodajalčevega pisnega odgovora delavcu glede prejetega delavčevega predloga o varnejši in predvidljivejši obliki zaposlitve in sicer za primer nesklenitve pogodbe;
– obveznost delodajalca, da delavcu v primeru opozorila pred odpovedjo na njegovo zahtevo v razumnem roku omogoči izjavo oziroma zagovor o okoliščinah kršitve z morebitno vključitvijo predstavnika delavcev ali drugega pooblaščenca;
– dodatna pravna varnost delavca v primeru izreka opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (krajši rok, vezan na storjene kršitve);
– večja pravna varnost delavca v primeru izredne odpovedi iz razlogov na strani delodajalca in v primeru soglasja k pobotu plačila za delo.
Izrazi, ki nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so v članku uporabljeni kot nevtralni za moški in ženski spol.
Vir:
https://www.gov.si/novice/2023-10-26-potrjene-spremembe-zakona-o-delovnih-razmerjih/