Marginalne družbene skupine
Marginalne družbene skupine so skupine, ki so iz razloga posebnosti, drugačnosti ali različnosti potisnjene na rob družbe ali pa so celo izključene iz večinske družbene skupine. Marginalne skupine so lahko poimenovane tudi kot ranljive skupine, socialno izključene skupine, obrobne skupine ali kako drugače. Sem v grobem umeščamo osem skupin: skupine s posebnimi potrebami, starostnike, odvisnike, etične in rasne skupine, deviantne skupine, brezposelne, skupine revnih in skupine različnih veroizpovedi.
Diskriminacija marginalnih družbenih skupin
Družbeni sistem navadno odpravlja ali blaži posledice marginalizacije (centri za socialno delo, komune za odvisnike…), ne ugotavlja in ne odpravlja pa vzrokov za njen nastanek. Izbran je kurativni pristop namesto preventivnega. Marginalne skupine so pravzaprav odraz družbenih trendov in sprememb. Stopnja prisotnosti in razširjenosti marginalnosti je vezana na odnos družbe do takih skupin in na državno ureditev. Diskriminacija je pojav, ki je v različnih oblikah npr. kot sovražni govor, kulturna izoliranost, omejen ali otežen dostop do dobrin in storitev, kot so izobraževanje ali zdravstvo, navadno vselej prisoten pri teh skupinah. Marginalizacija, ki pomeni izključenost oziroma odrinjenost osebe ali skupine oseb na rob družbe, je posledica diskriminacije. Predpisi, ki prepovedujejo diskriminacijo proti različnim marginalnim skupinam so Ustava RS, Zakon o delovnih razmerjih, Kazenski zakonik in drugi, vendar je ta še vedno zelo pogost pojav.
Naloge Inštituta PIPZ
-
Razvoj prostovoljstva
Z razvojem in krepitvijo organiziranega prostovoljstva v organizaciji skrbimo za tesno povezanost družbe z marginalnimi skupinami.
-
Raziskovanje področja
Z rednimi raziskavami marginalnega področja izpostavljamo ugotovitve in vzroke za njihov nastanek, ozaveščamo ter predlagamo rešitve.
-
Oblikovanje dialoga
S povezovanjem nevladnega in javnega sektorja z marginalnimi skupinami gradimo temelje za oblikovanje dialoga, ki je osnova demokratične družbe.
-
Izvajanje pritiska
Zaradi izvajanja pritiska nad oblastnimi organi, se sprejemajo boljše zakonodajne rešitve (enaka dostopnost, ustrezna socialna varnost,…).
Cilji Inštituta PIPZ
Ko se kot družba začnemo zavedati obstoja marginalizacije družbenih skupin, lahko tako označene skupine postanejo sprožilec pozitivnih sprememb, preoblikovanj ali pobud in v tem kontekstu lahko nevladna organizacija kot njihov glasnik odigra ključno vlogo. Ker vse svoje sle usmerjamo k oblikovanju dialoga, se odpravljajo konflikti, razvija pa se zaupanje, spoštovanje in razumevanje med vsemi vpetimi v proces demarginalizacije in destigmatizacije. Spodbujamo razvoj takšne politike, ki zagotavlja enako dostopnost in enake politične, socialne in civilne pravice in svoboščine za vse državljane.