Človekove pravice in svoboščine
Človekove pravice in temeljne svoboščine so zapisane v drugem poglavju Ustave RS, od 14. do 65. člena, vsebinsko pa se nanašajo na osebne pravice in svoboščine, politične pravice in svoboščine, socialne in ekonomske pravice in svoboščine, kulturne pravice ter pravice narodnih oziroma etičnih skupin. Nekatere pravice uživajo absolutno varstvo, kar pomeni, da jih v nobenem primeru ni dopustno odvzeti ali omejiti niti začasno (npr. prepoved mučenja), nekatere pa so lahko začasno razveljavljene ali omejene, vendar le v vojnem ali izrednem stanju (npr. svoboda gibanja).
Navidezna učinkovitost?
Pristojnosti v primeru varstva in kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin so v Sloveniji dodeljene sodnim organom, organom državne uprave in nosilcem javnih pooblastil. Za varstvo in spodbujanje uresničevanja človekovih pravic in svoboščin so pristojni Varuh človekovih pravic (ki pa nima pristojnosti in pooblastil do zasebnega sektorja, kot tudi ne pravice do odločanja v postopku namesto organa), Zagovornik načela enakosti (ki ima pristojnost le za primere in področja diskriminacije, ki so v Zakonu o varstvu pred diskriminacijo izrecno tako opredeljena), koordinatorji za enake možnosti žensk in moških (katerih je v Sloveniji v letu 2023 imenovanih šele 20 %, saj zakon imenovanja oseb na ta položaj lokalnim skupnostim ne nalaga kot obligacijo), Komisija za peticije ter človekove pravice in enake možnosti (ki pa nima zakonske obveznosti obravnavati prejetih peticij, niti dolžnosti odgovoriti pobudnikom peticij, zato lahko govorimo o demokratičnem orodju z navidezno učinkovitostjo) in druga delovna telesa vlade in ministrstev, vendar vse te vrzeli lahko s svojim delovanjem odpravijo ali zapolnijo civilnodružbene entitete.
Naloge Inštituta PIPZ
-
Opolnomočenje družbe
Z neformalnim (ustavno)pravnim opismenjevanjem družbe in zagotavljanjem pravne podpore ter orientacije, krepimo demokratično in pravno raven države.
-
Ozaveščanje družbe
Z ozaveščanjem in informiranjem javnosti jačamo javno prepoznavnost in zavest o stebru vrednot, ki jih mora varovati vladavina prava.
-
Nadzor oblasti
Nadzor nad spoštovanjem človekovih pravic in svoboščin pri delovanju oblastnih organov izvajamo z ustreznimi demokratičnimi pristopi.
-
Povezovanje sektorjev
Sistem je celota različnih sektorjev, zato si kot povezovalni člen prizadevamo, da ostane povezan pri soustvarjanju demokratičnih praks.
Cilji Inštituta PIPZ
Ker vladavino prava tvorijo trije glavni konstitutivni elementi – zakonitost (katere značilnost so javna dostopnost, jasnost, prepoved retroaktivnosti, stabilnost), demokracija in človekove pravice in svoboščine, si Inštitut PIPZ s svojim proaktivnim delovanjem prizadeva krepiti za razvoj in varstvo demokracije, za spoštovanje in varovanje človekovih pravic in svoboščin in sicer z vlogo neodvisnega neformalnega svetovalca pri (ustavnih, zakonodajnih) reformah in podobnih vprašanjih, z vlogo neodvisnega neformalnega zagovornika in vlogo neodvisnega neformalnega nadzornika pri njihovem upoštevanju in izvrševanju v praksi v javnem in zasebnem sektorju, pri čemer se poslužuje takšnih celostnih pristopov in metod, ki zagotavljajo pozitivne rezultate in napredek za celotno družbo.