loader image

Kaj je prostovoljstvo?

Ločimo organizirano formalno in neorganizirano neformalno prostovoljstvo. Primer neformalnega prostovoljstva je recimo redna ali občasna pomoč sosedu pri nošnji polnih nakupovalnih vrečk po stopnicah; sodelujeta torej zgolj prostovoljec in uporabnik, ne pa tudi organizacija. 
 
Organizirano formalno prostovoljstvo ureja Zakon o prostovoljstvu (ZProst), ki prostovoljstvo definira kot:
- družbeno koristno brezplačno aktivnost posameznikov, ki s svojim delom, znanjem in izkušnjami prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin ter k razvoju solidarne, humane in enakopravne družbe,
- delo, ki ga posameznik po svoji svobodni volji in brez pričakovanja plačila ali neposrednih ali posrednih materialnih koristi zase, opravlja v dobro drugih ali v splošno korist,
- organizirano prostovoljsko delo, ki se opravlja v okviru prostovoljskih organizacij (nepridobitne pravne osebe zasebnega prava, vpisane v vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom, ki zagotavljajo usposabljanje prostovoljcev in pravne osebe javnega ter zasebnega prava, ki opravljajo javno službo s koncesijo in so z zakonom določene kot nepridobitne) in ga posameznik izvaja redno in najmanj 24 ur letno. 

Pomen prostovoljstva

Prostovoljstvo krepi medsebojno solidarnost ljudi, spodbuja razvoj človeških zmožnosti in vseživljenjskega učenja, zagotavlja družbeno povezanost in sodelovanje pri reševanju problemov posameznikov in družbe (2.odst. 2. člena ZProst). 
 
Ali veste, da je čar prostovoljstva v tem, da lahko podarite svoj čas v obliki pomoči in ob tem občutite zadovoljstvo, istočasno pa tudi pridobivate, saj osebnostno rastete in se razvijate? Prostovoljstvo je namreč priložnost:
- za osebno rast prostovoljca oziroma prostovoljke in pridobitev socialnih veščin, spretnosti, izkušenj in novih neformalnih znanj, kar se med drugim lahko obrestuje v času iskanja zaposlitve,
- za kakovostno preživljanje prostega časa,
- za druženje z različnimi ljudmi, še posebej s tistimi, ki so zaradi različnih razlogov potisnjeni na rob družbe ali celo izločeni iz nje,
- za spoznavanje novih ljudi,
- za krepitev medgeneracijskega sodelovanja,
- za spoznavanje sebe v različnih situacijah,
- za krepitev čuta solidarnosti, 
- za večjo vpetost prostovoljca ali prostovoljke v lokalno skupnost, 
- za spoznanje in razumevanje potreb lokalne skupnosti, v kateri bivate in za sooblikovanje ustreznih ukrepov v smeri izboljšave obstoječega stanja,
- za vpliv na dediščino razvoja družbe, 
- da sami občutite še vse ostale pozitivne značilnosti prostovoljskega dela in jih na seznam dopišete kar sami.

Kako lahko postanete prostovoljec oziroma prostovoljka Inštituta PIPZ?

- kontaktirajte nas prek telefona ali elektronske pošte in dogovorili se bomo za sestanek,

- na sestanku vas bomo seznanili s predpisi in pravili, ki urejajo področje prostovoljstva,

- predstavili vam bomo seznam prostovoljskih del, ki jih kot prostovoljec ali prostovoljka lahko opravljate v naši nevladni organizaciji,

- prostovoljno in složno bomo sklenili (praviloma pisni) dogovor o prostovoljskem delu,

- sledilo bo uvajanje ali usposabljanje, če je z internim aktom za izbrano vrsto prostovoljskega dela tako predpisano,

- na tej točki boste že lahko začeli s prostovoljskim delom in ob tem občutili poseben čar, ki se ga lahko pridobi le z opravljanjem prostovoljskega dela.

Povračilo stroškov prostovoljskega dela

Dogovor o prostovoljskem delu, ki vsebuje pravice in obveznosti organizacije in prostovoljca oziroma prostovoljke ter druge zakonsko določene obvezne sestavine, se lahko sklene pisno ali ustno. Prostovoljcu oziroma prostovoljki pripada povračilo upravičenih stroškov, ki nastanejo zaradi opravljanja prostovoljskega dela; potni stroški, stroški prevoza, stroški nastanitve in drugi stroški, našteti v 31. členu ZProst. Prostovoljec oziroma prostovoljka lahko na podlagi zahteve pridobi potrdilo o opravljenem prostovoljskem delu (24. člen ZProst).
Prostovoljcu oziroma prostovoljki s statusom brezposelne osebe zaradi opravljanja prostovoljskega dela ne prenehajo pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ki so mu/ji bile priznane v skladu z zakonom, ki ureja trg dela (27. člen ZProst).

Nagrade in priznanja za prostovoljsko delo

Prostovoljcu oziroma prostovoljki se lahko podeli: 

- nagrada za izjemne dosežke za opravljeno prostovoljsko delo v Inštitutu PIPZ, ki jo na podlagi vnaprej določenih meril, postopkov in kriterijev za izbor, opredeljenih s splošnim aktom organizacije, vsako leto lahko podeli Inštitut PIPZ (34. člen ZProst), 

- priznanje za izjemne dosežke za opravljeno prostovoljsko delo v Inštitutu PIPZ, ki ga na podlagi vnaprej določenih meril, postopkov in kriterijev za izbor, opredeljenih s splošnim aktom organizacije, vsako leto lahko podeli Inštitut PIPZ,

- nagrada Republike Slovenije za prostovoljstvo, ki se podeljuje za življenjsko delo, če je prostovoljsko delo imelo trajni prispevek k razvoju prostovoljstva in družbene blaginje, nagrada se pa lahko podeli tudi za enkraten izjemen dosežek, če ima ta izjemen vpliv na področje prostovoljstva (42. - 46. člen ZProst), 

- priznanje Republike Slovenije za prostovoljstvo in sicer za pomembne dosežke v obdobju zadnjih petih let (42. - 46. člen ZProst), 

- nagrada samoupravne lokalne skupnosti za izjemne dosežke na področju prostovoljstva (47. člen ZProst). 

- priznanje samoupravne lokalne skupnosti za izjemne dosežke na področju prostovoljstva (47. člen ZProst). 

Nagrado Republike Slovenije in priznanja Republike Slovenije poleg Zakona o prostovoljstvu (ZProst), podrobneje ureja Uredba o nagradi in priznanjih za prostovoljstvo (Uradni list RS, št. 62/11 in 29/16). Nagrade in priznanja samoupravne lokalne skupnosti za izjemne dosežke na podlagi Zakona o prostovoljstvu lahko urejajo predpisi samoupravne lokalne skupnosti. 

Če ne želite ali ne morete podariti svojega časa v obliki prostovoljstva, se lahko odločite za drug način podpore naše nevladne organizacije - za doniranje, sponzorstvo ali projektno partnerstvo. Več o tem si lahko preberete na našem spletišču, v primeru vprašanj ali dvomov pa nas vedno lahko pokličete ali pošljete vprašanje. Kar pogumno. Vedno ste dobrodošli.